.

.

T: 03/ 572 60 17

 

Zgodovina

Obrt je začela nastajati nekje po letu 1918, ko so se po Evropi polegle vojne vihre. Miroslav Roter starejši se je za peka izučil pri pekarni Mlakar v Celju, po izobraževanju je delal druga dela v gozdu, da si je prislužil denar in ustanovil lastno delavnico za delo in prve temelje družinske obrti. Ker takrat obrti legalno še ni bilo mogoče priznati in ustanoviti pekarne, je Miroslav Roter starejši (Fritz) začel kmečko dejavnost v kraju Gomilsko, v najemniški stavbi gospoda Urankarja. Kasneje je v bližini najemniške stavbe zgradil leseno delavnico v kateri je postavil prvo štajersko peč (zelo podobna kmečki peči, le večja), ki jo je pozidal sam. Tisti čas je vso delo potekalo ročno, zato si je sam izdelal svoj mešalni stroj, bil je pravi inovator na svojem področju. Čez leta je svojo dejavnost dostikrat selil, da bi našel pravo destinacijo. Po specializaciji v vzhodni Nemčiji, se je vrnil z recepturami, katere uporabljamo še danes, in novimi vizijami o svoji dejavnosti. Ko je prišel tako daleč, da je svojo delavnico postavil ob regionalni cesti Maribor-Ljubljana v mali vasici imenovani Šentrupert, je dejavnost nehal seliti. Leta 1923 je pekarsko dejavnost uradno ustanovil in jo tako legitimiral, postal je obrtnik. Skupaj z ženo Antonijo sta ustanovila družinsko obrt. Pekarno je dal pozidati in zgradil večjo zidano peč. Vse peči tisti čas so ogrevali z lesom.

A kljub temu je bila to mala obrt, ki je živela od rednih strank, katerim je Miroslav razvažal in prodajal svoj kruh. Samo od kruha se ni dalo živeti, zato je bila zraven še kmetija in hmelj. Kruh so prvotno dostavljali kar peš in s košem, potem s kolesom, konjem in vozom, včasih tudi z mopedom. Prvi kombi DKV je pekarna
dobila leta 1957.

Miroslav starejši je bil tudi ustanovni član prve Obrtne zbornice v Žalcu. Bil je mentor in mojster in član izpitne komisije za opravljanje praktičnega izpita za obrtniške poklice. Fritz je svojo obrt vodil vse do leta 1961, ko se je upokojil. Obrt je tako prešla v roke njegovemu sinu Miroslavu mlajšemu, ki se je praktično izobraževal v domači pekarni. Tudi sin je šel na specializacijo v Nemčijo za tri leta, po vrnitvi je opravil mojstrski izpit. Iz Nemčije je pripeljal še nekaj inovacij za lastno obrt.

Pekarna je dobila delilni stroj, stroj za zavijanje testa in kombi VW. Miran je nadaljeval očetovo pot, naprej nadgrajeval in širil obrt. Zaradi njegove zgodnje smrti, je moral komaj polnoleten sin Vanek prevzeti očetovo obrt. Ko so se krize končale in se je začel v Sloveniji razvoj tržišča, se je pekarna začela razvijati. Pekarno so večkrat razširili in obnavljali, da so jo pridelali do današnjega zgleda.

Pekarni se je leta 1995 pridružila še trgovina na drobno, ki je bila v isti stavbi kot pekarna. Šele leta 2002 je zraven obstoječe pekarne zrasla nova trgovina. Tej so se leta 2004 pridružili še dve poslovni enoti na Polzeli in Gomilskem.